Forum E r e k t i l n a

d i s f u n k c i j a

KO orodje

Za zaetek pojasnimo, da se ne bomo ukvarjali z impotenco, ker izraz ni ustrezen in ga strokovni krogi e dlje asa ne uporabljajo. Beseda impotenca namre nakazuje popolno nemo ali nezmonost, kar pa je lahko za marsikoga precej nekorektna in neustrezna oznaka, saj se moki sooajo z ve vrstami teav. Pojdimo po vrsti! Najpogosteja je erektilna motnja ali erektilna disfunkcija (ED). Zaradi te teave moki ne more vzpostaviti ali zadrati dovolj vrste erekcije za kakovosten spolni odnos. Nekateri vojaki v boju ne zdrijo in se uklonijo, drugi obasno trajkajo, tretji pa obupajo e pred zaetkom. Na osnovi teh podatkov strokovnjaki razlino obravnavajo tri stopnje: blage, delne in teke motnje erekcije. e menite, da se vas tema ne tie, se morda motite. Ne bi si mislili, koliko mokih vseh starosti se sooa z ED! Mednarodne raziskave kaejo, da ima 16 odstotkov mokih med 20. in 75. letom starosti teave z erekcijo. Se vam ne zdi veliko? Marsikdo, predvsem tisti z blago in delno ED, verjame, da se bodo teave reile same od sebe. Minejo leta, a glej ga vraga, teave so e veje! Kar 52 odstotkov mokih med 40. in 70. letom starosti ima, poleg razlinih drugih zdravstvenih teav e ED! e povemo drugae; vsak drugi moki nad 40. letom starosti ima teave z erekcijo. Ni kaj spodbudno, kajne? Mnogo mokih se, neverjetno, v starejem obdobju mirno odpove spolnosti, sklicujo se na starost. Bojan trus, specialist urologije na Klininem oddelku za urologijo Univerzitetnega klininega centra v Ljubljani, pravi, da je to napano: V nobenem starostnem obdobju ni normalno, da moki ne more imeti erekcije. Ostala naj bi tudi v pozni starosti. Morda takrat ni tako mona kot v mladostni dobi, ampak spolni odnosi in erekcija naj bi bili moni tudi v pozni starosti. To vkljuuje tudi spontane none in jutranje erekcije. In e jih ni? e moki v letu ali dveh izgubi none erekcije, je to znak, da se nekaj dogaja ... Pri tem pa ne mislimo le na pomanjkanje blagodejne posteljne aerobike, temve na resne zdravstvene teave. ED je lahko simptom nekaterih bolezni. Na primer sladkorne bolezni, upadanja mokega hormona, depresije, grozeega zaprtja ene izmed il na srcu, artero-

skleroze ali metabolnega sindroma, kar je naziv za povian krvni pritisk, poviane maobe v krvi, debelost in motnje metabolizma maob in sladkorjev. Erektilna motnja je zato prvi znak, da je nekaj v zvezi z natetim narobe, pravi trus.

Fizioloki vzroki

odpove ...
Tekst Tamara Langus FOTO Shutterstock

Teave z erekcijo

e iz tega (na primer nelagodja) ali onega (ker se to vam pa ne more zgoditi) razloga razmiljate, da bi po hitrem postopku preskoili teh nekaj strani do duplerice, razmislite e enkrat: e ne zavoljo sebe in nje, potem si tale lanek preberite, ker vam tako veleva patriotska dolnost! Saj veste: kot je lepo povedal sam krlatni princ, dr. Franc Rode, se odgovornost do naroda zane v postelji

Zdravniki ugotav ljajo, da je kar 70-odstotni dele ED fiziolokega izvora. Visok krvni tlak, povian holesterol v krvi in diabetes so tiste zdravstvene teave, ki se lahko odraajo tudi prek ED. Motnje erekcije v zgodnejih letih se na primer veliko pogosteje pojavljajo pri mokih, ki imajo diabetes, kot pri tistih, ki ga nimajo. Ja, telo je sila zapleten organizem, zato je koristno, da se zavedamo nekaterih povezav med razlinimi mehanizmi. Z ED je povezana tudi debelost. Toda vse skupaj je e kompleksneje, saj so mnoge e omenjene zdravstvene teave lahko tudi znak pomanjkanja testosterona. S starostjo namre mokim strmo upada raven testosterona, kar mimogrede vpliva na zdravje in posledino na kakovost ivljenja. Verjetno si

je skupni imenovalec vseh psihinih vzrokov za ED nael v strahu: Zaradi strahu je moki nesproen, kar strah e poveuje, to pa neposredno deluje na oivenje spolnega uda, zaradi esar se spolni ud ne prekrvavi. Torej ni erekcije ali pa ta mine, ko mokega napade strah. Asist. trus, dr. med., dodaja: Mono pa je tudi prekrivanje psiholokih in fizi olokih vzrokov. e na primer moki dvakrat ali trikrat odpove, je lahko e psihina zavora tolikna, da se naslednji teava ponovi. Toda to je zdaj mono zdraviti. Kljub temu da so ta zdravila velik biznis, lahko precej pomagajo. Dr. John Dean, angleki zdravnik spolne medicine in generalni sekretar Evropskega zdruenja spolne medicine, prepletanje fiziolokih, psiholokih in erektilnih teav e posebej poudarja: ED ima moan negativen vpliv na samozavest, samopodobo in splono kakovost ivljenja. In da se ne bi napano razumeli: vse tri skupine ED blage, delne in teke so primerne za zdravljenje. Celo pacienti z blagimi motnjami se lahko zaradi svoje teave znajdejo v resni stiski.

vsak drugi moki nad 40. letom starosti ima teave z erekcijo. Ni kaj spodbudno, kajne?
lae predstavljate, da je pomanjkanje testosterona za mokega precejnja teava, e med tipine simptome sodijo zmanjana elja po spolnosti, zapleti z erekcijo, zmanjane miselne sposobnosti, motnje spanja, zmanjevanje miinega in veanje maobnega tkiva, manja poraenost ... Na sreo je dandanes tudi ta hormonska teava reljiva z ustreznim zdravljenjem, ampak prej jo je treba kakopak odkriti. e bolja novica je, da pacientom z umetnim zvievanjem ravni testosterona (z injekcijami, geli, oblii ali tabletami) ublaijo tudi nadlene simptome mokim se znia telesna tea, telo se okrepi in ED se zmanja. Razumljivo, izboljata se poutje in kakovost ivljenja. Pri vsej zgodbi pa je kljuno pravoasno ukrepanje, sicer je moen razvoj e drugih teav. In enako velja za njihove partnerke ali partnerje. tevilne raziskave, ki so bile objavljene v zadnjih 15 letih, razkrivajo mono povezavo med ED ter vplivi na mokega in njegove odnose.

Trdna podpora

Psiha

Toda pozor, vse teave niso nujno posledica pomanjkanja testosterona. Tudi psiholoki vzroki niso zanemarljivi. Psihineteave, kot sta anksi oznost in stres,se pogosto odraajo na telesu podobno kot pomanjkanje testosterona. Doc. dr. Slavko Ziherl

Da ne gre le za drobno teavico v spolnosti, priajo podatki in izjave, da enske ob spremembi spolnega ivljenja svojega mokega ne pomislijo najprej na morebitne zdrav stvene teave Nisem vedela, kaj je narobe. Zdelo se mi je, da se me izogiba in da ima morda ljubico, je denimo povedala Ana, katere mo ima obasne teave z erekcijo. In Ana ni edina. Sode po leta 2005 opravljeni mednarodni raziskavi med enskami, katerih partnerji imajo ED, je ve kot tri etrtine ensk preprianih, da lahko ED mono vpliva na partnerski odnos. Veliko ensk, katerih moki imajo ED, navaja upad lastne spolne elje, stopnje vzburjenja, spolne odzivnosti, frekvence orgazmov in splonega zadovoljstva s svojim spolnim ivljenjem. To dokazuje, da ED ni le teava mokih in stvar njihovega spolnega zadovoljstva, ampak tudi
FEBRUAR 2008 PLAYBOY 63

F o r u m

spolnega ivljenja njihovih partnerk. Iz drugih raziskav celo vemo, da obstaja pri partnerkah pacientov z ED veja verjetnost za razvoj lastnih teav s spolnostjo. Motnje erekcije so teava obeh partnerjev! tako poudarja dr. Dean. In zakaj je ta informacija tako pomembna? Mnenje partnerice ima moan uinek na mokega. Znano je namre, da imajo enske mono vlogo pri mokem iskanju zdravnike pomoi, e pove dr. John Dean. V obirni mednarodni raziskavi iz leta 2004 so tevilne paciente z ED povpraali, kaj jih je napeljalo k temu, da so zaradi ED poiskali zdravniko pomo. Kar 45 odstotkov jih je navedlo, da je imela kljuno vlogo pri tem partnerka. Na drugem mestu se je znael vpliv medijev (20 odstotkov vpraanih). Oba dejavnika sta prehitela vpliv zdravnika pri iskanju strokovne pomoi

Rekreativci

Neprijetna resnica

Pomembno se je zavedati, da je teava v veini primerov lahko reljiva, e le moki o tem spregovori. A tukaj se stvari sunkovito zaustavijo ... Nedavni mednarodni rezultati kaejo, da kljub velikemu tevilu mokih z ED o tem le redki spregovorijo. Mednarodne ocene kaejo, da se je le priblino 15 odstotkov mokih z ED posvetovalo z zdravnikom in z zdravljenjem teavo odpravljajo. Kaj pa Slovenci? Mednarodne ocene za prebivalce na sonni strani Alp ne veljajo. Farmacevti navajajo, da poie pomo le pet odstotkov Slovencev, toda dejanskih tevilk nima nihe. Zakaj velika veina o svojih erektilnih motnjah moli, vam je verjetno jasno. Situacija je izrazito neprijetna; saj veste, kaj si bodo pa drugi mislili ... tevilne moke je o tem pa sram spregovoriti. Toda del krivde morajo prevzeti tudi zdravniki. V prvi vrsti so za majhen dele zdravljenja ED odgovorni zdravniki. Ni tako problematino njihovo znanje, temve to, da si ne vzamejo asa in pacienta ne povpraajo. V ZDA smo delali raziskave in preprian sem, da tudi v Sloveniji rezultati ne bi bili bistveno drugani. Moke od 50. do 70. leta smo po obisku osebnega zdravnika pozvali, naj iskreno povedo, ali jih je zdravnik povpraal o spolnosti, ED ali emerkoli podobnem. Pritrdilno jih je odgovorilo manj kot deset odstotkov. Moki so pogosto akali, da bo zdravnik sam nael to temo, a je ni. Pacienti pa
64 PLAY BOY FEBRUAR 2008

Ob omembi Viagre marsikomu zazvoni v glavi, saj se spomni na neskonne koliine elektronskih smeti, ki jih prejme v svoj e-nabiralnik. Hej, e so famozne tabletke tako prosto na voljo vsem, gotovo koga zamika, da bi na lastni koi, no, na lastnem k..., poskusil to udo. In kaj se zgodi, e moki sploh nima teav z erekcijo, pa vseeno vzame tableto? Zdravila ne izboljajo same erekcije. No, e moki pravijo, da je erekcija bolja zaradi uinka zdravila, potem to pomeni, da imajo ED. Edini uinek, ki ga zdravilo lahko ima, je kraji as med dvema erekcijama. Kljub temu da so zdravila precej varna, tega zdravim mokim kakopak ne priporoamo, nam je zaupal profesor Eusebio Rubio-Aurioles, predsednik Svetovnega zdruenja za spolno zdravje. Dr. Ray Rosen je kritien do spletnega nakupovanja zdravil, eprav se zaveda, da je zaradi dostopnosti in anonimnosti takih primerov mnogo: Slaba stran pridobivanja zdravil po internetu je predvsem v tem, da se moki ne zavedajo, da je ED pokazatelj njihovega zdravja. e moki dobi zdravilo pri zdravniku, postane teava z ED prilonost za pregled in pogovor. Razkrije se lahko teava z visokim krvnim tlakom, razvoj diabetesa, visok holesterol, depresija ali druge emocionalne teave in potreba po terapiji. Z nakupom zdravila po internetu je taka prilonost izgubljena. Na sogovornik, recimo mu Tilen, je zdravilo Cialis, ki zaradi precej dolgega delovanja velja za t. i. vikend tabletko, dobil pri enem od mnogih neregularnih virov. Playboy: Kaken je bil obutek? Deluje ali ne? Tilen: Mah, saj deluje. S seksom nimam teav, tako da niti ne vem, kakna je bila razlika. Zapletlo se je naslednji dan v pisarni. Moral sem biti isto pri miru, sicer se je spodaj hitro naredil otor. Dolga majica vsekakor pomaga. Playboy: Nisi vedel, da lahko deluje tudi 30 ur? Tilen: Ne. Pa e dve sem vzel. Morda sem zato util nekaj teav po akciji ... Imel sem povian utrip, vrtoglavico in mono sem se potil. Ali pa zato, ker nimam kondicije. Playboy: Pa si vedel, da je pred zauitjem potreben osnovni zdravniki pregled? Za nekatere je uporaba lahko celo nevarna. Tilen: Ja, seveda je lahko nevarno. Kaj pa danes ni nevarno?

ne vedo, kaj naj povedo! je kritien dr. Raymond C. Rosen, raziskovalec, profesor psihiatrije in medicine iz Rose Wood Johnson Medical School v ZDA.

razlini. Nekateri pravijo, da nimajo asa, da niso usposobljeni, da niso plaani, moje mnenje pa je in rezultati nekaterih raziskav to potrjujejo , da je veini pri pogovorih o seksu nelagodno, je e pojasnil dr. Rosen. Poloaj v splonem zdravstvu smo eleli preveriti tudi v Sloveniji. Trem predstojnicam zdravstvenih domov v Ljubljani in Mariboru, po izobrazbi zdravnicam splone medicine, smo poslali pronjo za sodelovanje in vpraanja. Kljub temu da sta dve sprva pristali na sodelovanje, smo do zakljuka redakcije prejeli odgovore le od predstojnice zdravstvenega doma v Mariboru, specialistke splone medicine Suzane Kert, dr. med., ki vidi teavo predvsem v preobremenjenosti zdravnikov: Svoje bolnike skuamo obravnavati celostno, v praksi pa je situacija v ambulantah takna, da prinese povpreen bolnik v ambulanto priblino tri teave. Presena raziskava o obremenjenosti zdravnika druinske medicine pred tremi leti je pokazala, da imamo dnevno 42 obiskov bolnikov in da traja povpreen posvet priblino sedem minut. Pri tolikni obremenjenosti je nestvarno priakovati, da bomo pri vsakem mokem, ki ima dejavnike tveganja za razvoj ED, o tej problematiki aktivno poizvedovali prav pri vsakem obisku. Zato je najbolje, da pogoltnete slino in o morebitni teavi kljub vsemu spregovorite kar sami. Osebni zdravniki imajo najveje teave z navezovanjem prvega stika z bolniki, ker jih veina erektilne motnje e vedno zanika. Tisti, ki pridejo k specialistu, se teav zavedajo in prav zaradi njih pridejo, pri osebnem zdravniku pa so te teave e precej skrite. Zato mi svetujemo in spodbujamo zdravnike, naj dajo prvi pobudo in svoje paciente spraujejo, pravi dr. trus. In kako gre? Ja, se uijo. Saj ni treba direktno vpraati, bolj gre za indirektno pobudo. Podobno meni tudi dr. Slavko Ziherl, sicer viji svetnik na Psihiatrini kliniki v Ljubljani, ki pa hvali sodelovanje med osebnimi zdravniki, urologi in psihoterapevti:

sti. Seveda pa je prav pacient tisti, ki mora naeti tak pogovor s svojim zdravnikom, saj on sam najbolje ve, kakne teave ima. V odnosu med zdravnikom in pacientom pa ni prostora za nepotrebno zadrego in srameljivost, ki kodi le pacientu samemu. V stroki, pravi dr. Ziherl, je najti vedno ve prizadevanj: Obstaja veja skupina strokovnjakov speciali-

rapijo, zaviralci PDE-5, injekcijami in celo operativnim posegom, e drugi ukrepi nimajo zadovoljivega uinka. e ste takoj po omembi psihoterapije zastrigli z uesi, kratko pojasnilo: inhibitorji ali zaviralci PDE-5 so generino ime za vse vrste najbolj razirjenih in najbolje sprejetih zdravil za zdravljenje erektilne disfunkcije. Sem sodijo tablete Viagra, Levitra

stov, ki skupaj s katedro za druinsko medicino organizira izobraevanje za zdravljenje ED. Izdali smo e drugo, popravljeno izdajo smernic in navodil Zdravljenje bolnika z ED v ambulanti osebnega zdravnika.

Zdravljenje

Kakno je optimalno zdravljenje ED, e pa so vzroki tako razlini? Opazujemo fizine dejavnike in psiholoke vplive. V idealnem primeru zdravimo oboje. Nekaterim mokim zadostujejo e zdravila in se jim stvari zano odvijati v pravo smer, se pravi, da pridobijo samozavest in si izboljajo samopodobo, drugi pa potrebujejo tudi svetovanje, pojas njuje dr. Rosen. Ko moki spregovorijo s svojim osebnim zdravnikom, jim e ta lahko predpie zdravljenje. In e je ne uspeno, se nadaljuje pri specialistu. Zdravljenje je mono s psihote-

in Cialis. Predpie jih lahko e osebni zdravnik, med seboj pa se razlikujejo predvsem glede na hitrost in as delovanja. Veina si namre ni enotna in usklajena, kdaj jim spolni odnosi najbolj ustrezajo, ali pa ne vedo, kdaj ga bodo deleni V Evropi in ZDA skuajo tevilne klinike, ki se ukvarjajo z zdravljenjem ED, v terapijo vkljuiti oba partnerja. To e vedno ni stalna praksa, vendar je zaradi dobrih rezultatov edalje pogosteja. Kako pa je v Sloveniji? Ziherl zatrjuje: Psihoterapija ED ne more potekati brez partnerke. Dejstvo je namre, da je ED teava obeh, torej motnja v partnerskem odnosu. Odkar delam v ambulanti za zdravljenje spolnih motenj, to pa je 32 let, prakticiram psihoterapijo obeh, to je partnersko psihoterapijo. etudi bi temu lahko rekli psihosek sualna terapija, sta vedno vkljuena oba. Naj dodam, da je ravno v psiho-

terapiji sodelujoa partnerka najbolje 'zdravilo' za odpravljanje ED. Pa rezultati? Rezultati take partnerske psihoseksualne terapije so zelo dobri. Tudi do 90 odstotkov jih v nadaljnjem spolnem ivljenju nima ve teave z erekcijo. e pa se ta e kdaj pojavi, jo znata odpraviti. In kaj se dogaja z enskami po zdravljenju mokih? enske, katerih moki so se zdravili zaradi ED, poroajo o napredku in zadovoljstvu z lastnim spolnim ivljenjem, pravi dr. Dean, dr. Rosen pa e doda, da nekateri partnerji in pacienti poroajo celo o kakovostnejem spolnem ivljenju, kot so ga imeli pred pojavom ED. Vsi moki, njihove partnerke ali partnerji ter zdravniki pa se moramo zavedati, da je ED v resnici pokazatelj zdravja mokega. Pri mokih nad 40. letom starosti prav ED najlae nakae zdravstvene teave, ki se z leti le e stopnjujejo. Ugotovljeno je namre, da kar 64 odstotkov mokih z ED premore vsaj eno od zdravstvenih teav, kot so zvian krvni tlak, kronina bolezen srca, zvian holesterol, diabetes ali depresija.

Prezgodnji izliv

Ja, tudi to je lahko teava. Velika teava pravzaprav, saj je to ena najpogostejih motenj. Pojavlja se pri mokih vseh starostih, le da je pri mlajih, ki ele spoznavajo svet spolnosti, najpogosteja in zares zgolj prehodne narave. Sicer pa ima po nekaterih podatkih teavo s prezgod njim izlivom priblino 30 odstotkov mokih. Imam veliko teavo, saj doivim orgazem vasih e med predigro, sicer pa v sekundi, dveh po zaetku seksa. Ker mi to unii vsako zvezo in se zato sploh ve noem vezati in intimno ukvarjati z enskami, bi bil pripravljen na vsako zdravljenje, e je le mono. To je eno od redkih odkritih prievanj mokih s to teavo,

kar 64 % mokih z erektilno disfunkcijo premore vsaj eno od zdravstvenih teav, kot so zvian krvni tlak, kronina bolezen srca, zvian holesterol, diabetes ali depresija.
In zakaj zdravniki ne nanejo teme, e pa vse kae, da bi tako marsikoga reili iz zagate? Razlogi so Vedno ve osebnih zdravnikov zna na pravi nain povpraati paciente tudi o morebitnih teavah v spolno-

F o r u m

ki pa nakazuje resno stisko. Vzroki so tudi v tu razlini depresije, fobije, vnetje prostate ... Prav tako so prezgodnji izlivi lahko tudi stranski uinki nekaterih zdravil in tudi drog. Od vzroka je seveda odvisna oblika zdravljenja. Obiajno gre za psihosomatsko dogajanje. Nekateri doivijo izliv zaradi psihinega vzburjenja, ki je e na ravni fantazij in predigre tako mono, da doivijo orgazem predasno. Te je najtee zdraviti. Mono pa je tudi, da so nekateri moki lokalno zaradi dotika tako vzburjeni, da pride do prezgod njega izliva. V tem primeru pomaga uporaba kondoma z anestetinim mazilom, ki zmanja obutljivost penisa, pojasnjuje Bojan trus, ki v svoji ambulanti sreuje mnogo pacientov s tovrstnimi teavami. e je prezgodnji izliv povezan z erektilno motnjo, kar je pri starejih mokih obiajno, ga zdravijo z zaviralci PED-5 in tevilni poroajo o dobrem odzivu. Sicer pa uradnih in potrjenih zdravil za zdravljenje te teave e ni. Za zanimivo izhodie se je izkazalo zdravljenje depresije z antidepresivi, kjer se je kot stranski uinek pojavila zakasnela ejakulacija.

Temna stran
Tekst: Adi Jaka Obstaja tudi temna, pravzaprav e temneja stran erektilnih disfunkcij. Kaj je huje, dragi bralec, od tega, da ti ne stoji? Povemo ti: to, da ti stoji nenehno. Vemo, neodobravajoe odkimavate in se spraujete, kaj zaboga (beri: wtf?!), ali ni e erektilna disfunkcija (ED) dovolj mrana tema in ali morda urednitvo Playboya v svoji pritlehnosti meni, da je ED samo ena od perverznih popestritev seksualnega ivljenja. Nikakor ne, ED je sama po sebi precejnja neprijetnost, toda ne dovolimo, da se v mnoici dreves izgubi gozd. Obstaja tudi temna stran ali, e hoete, zlobni dvojek erektilne disfunkcije. Kaj je huje, dragi bralec, od tega, da ti ne stoji? Povemo ti: to, da ti stoji nenehno. Stoji, trdno kot kamen, ob vsaki uri dneva, brez vsakega (pravega) povoda. Stoji ti, ko misli na mamo, stoji ti, ko serje, stoji ti, ko ti ef pere glavo, stoji ti, ko plauje polonice. Stoji in boli. Tak pojav je bolezensko stanje in se imenuje priapizem. Priap je bil v grki mitologiji bog, zaitnik ivine, sadnega drevja in mokih spolnih organov, ki se je ponaal z ogromnim, permanentno trdim kurcem. Zanimivo, morda tudi znailno je, da je bil v osnovi impotenten sin dominantne matere (Afrodite) in odsotnega oziroma neznanega oeta (Dioniza, Hermesa, Zevsa ali Pana, odvisno od tega, koga vpraate), ki ga je zavistna tetka Hera e nerojenega preklela, preostali bogovi pa so ga po rojstvu nagnali z Olimpa. Skozi vrsto pripetljajev, ki jih tule ne bomo opisovali (namignemo naj le, da je v ozadju namen posilstva neke nimfe, ki ni uspel, ker je v kritinem trenutku nastopila ED), je grdi in pohotni Priap postal strahovito trdokuren. Njegov otepa pa je bil toliknih razsenosti, da je bil mo domala nezmoen hoditi. Ena najbolj znanih upodobitev, freska iz pompejske hie, kae Priapa, ki dri v roki tehtnico s svojim kurcem v eni skodeli in vreo denarja v drugi. In kurac odtehta teo zlata. Priapizem je v urologiji urgentno stanje, ki zahteva takojen poseg (ponavadi operativni). Kri, ki je ujeta v erektilnem tkivu, zaradi razlinih vzrokov ne more odtei, zastoj krvnega obtoka pa povzroi pomanjkanje kisika in hranilnih snovi v prizadetem delu, kar lahko e v 24 do 48 urah privede do fibroze erektilnega tkiva in impotence. V tem primeru so teave z erekcijo, hoteno ali nehoteno, permanentno reene. Nimate je ve. Nikoli ve. V 60 odstotkih primerov se priapizem pojavi brez prepoznavnega vzroka, kar pomeni, da ne morete ni kaj prida storiti temu v izogib. Opustitev kajenja in uivanja alkohola, vegetarijanstvo, redno umivanje in molitev torej ne pomagajo. Pomaga pa kastracija, ki jo v svoji knjigi A Brief History of Castration priporoa Victor T. Cheney in s katero se boste, drago moko obestvo, izognili tudi pleavosti, aknam in srni kapi. Vai odnosi z enskami pa bodo dobili novo, bolj prijateljsko razsenost ... e vam torej kdaj stoji po ve ur skupaj, tudi po tem, ko ste partnerko/partnerja/sebe izdatno in vekrat poteili in vam ni ve do fuka ter bi poeli kaj drugega, pa re ne uplahne in e boli zraven, potem je zadeva verjetno presegla okvire heca in bi se bilo dobro odpraviti do zdravnika.

Zapozneli orgazem

Poleg vseh omenjenih teav z erekcijo obstaja e ena, ki pa na sreo ni tako pogosta kot druge. Gre za to, da moki sicer ima erekcijo, a ne more konati spolnega odnosa oziroma z drugimi besedami: ne more dosei orgazma. Ve o tem nam je pojasnil dr. Rosen: Pogosteje se to pojavlja pri starejih mokih. Neko sem delal raziskavo, ki je pokazala, da je to povsem obiajen pojav pri mokih, ki imajo teave s prostato. Lahko pa je to tudi posledica nekaterih zdravil. V vsakem primeru je priporoljivo, da tudi o tej teavi spregovorite z zdravnikom. V mlajih letih so za teave z orgazmom moni tudi psiholoki vzroki. Morda so moki spolno zavrti, nesproeni ali pa imajo homoseksualna nagnjenja. Takrat se

Bojan trus je opozoril na e en morebiten vzrok: Zanimivo je, da alkohol povzroa veliko eljo po seksualni aktivnosti, v velikih koliinah pa lahko oslabi erekcijo in odloi

prognoza

kljub velikemu tevilu mokih z ED o tem le redki spregovorijo. Mednarodne ocene kaejo, da se je le priblino 15 odstotkov mokih z ED posvetovalo z zdravnikom in z zdravljenjem teavo odpravljajo.
lahko pojavijo teave pri doseganju orgazma, vendar pojav ni tako pogost pojav, kot so motnje erekcije.
66 PLAY BOY FEBRUAR 2008

orgazem. No, v takem primeru ni treba takoj zagnati panike. Le pijte ga manj ...

Ne, napovedi al niso optimistine. Strokovnjaki priakujejo da se bo tevilo mokih, ki imajo motnje erekcije, celo podvojilo. Kako to? Dr. Rosen: Na eni strani je razlog v staranju populacije, na drugi pa obstaja e ve zdravstvenih teav, kot so debelost, diabetes in pomanjkanje testosterona, ki kljuno vplivajo na ED. Fascinantno je, da se e vedno in kljub vsem znanim zdravstvenim dejstvom le majhen dele mokih obrne na zdravnika, ko se pojavijo erektilne motnje. Se vam e vedno zdi, da bi o svojih morebitnih, akhm, teavah najraje molali? f